V imenu 'obljubljene dežele Araberein'
Erik Valenčič, avtor knjige Obleganje Gaze
Hišo v Gazi, kje je pred nekaj leti dva meseca stanoval novinar in avtor knjige Obleganje Gaze, so granate zravnale s tlemi. Veliko ljudi, ki jih je takrat na tem nesrečnem območju srečeval, ni več. Je pa še vedno neustavljivi apetit Izraelcev po neomadeževanem ozemlju, idealnem Izraelu, ki ga radi omenjajo kot 'Araberein' – brez Arabcev.
1. Ko sva se pred kratkim srečala, ste mi rekli, da je knjiga, kljub temu, da je izšla pred tremi leti, še vedno zelo aktualna, ker naj se od takrat ne bi nič bistveno spremenilo. Kaj to pravzaprav pomeni, kakšna je vaša ocena stanja v Gazi danes?
Na žalost knjiga ostaja aktualna, ker se zadeve v Gazi ne spreminjajo, razen tega, da se vztrajno poslabšujejo, kar dokazuje zadnja ofenziva izraelske vojske na to območje. Izrael je začel Gazo spreminjati v geto že leta 2000, ko je območje zaprl z električnimi ograjami in zidovi, stvari pa so se zaostrile še bolj po letu 2006, ko je zoper Gazo uvedel hermetično blokado, ki je skoraj 2 milijona Palestincev, od katerih jih je več kot polovica otrok, odrezala od sveta. V Gazi nasploh, torej ves čas vladajo razmere, ki so na meji humanitarne katastrofe, na kar že leta opozarjajo ne le človekoljubne organizacije ampak tudi agencije Združenih narodov.
V knjigi opisujem prejšnjo ofenzivo izraelske vojske, imenovano Cast Lead (december 2008/januar 2009), v kateri je bilo ubitih 1409 Palestincev, v glavnem civilistov, med njimi 353 otrok. Opisujem tudi opustošenje, ki so ga tista ofenziva in naknadna izraelska bombardiranja Gaze pustila za seboj. Palestinci marsičesa zaradi izraelske blokade niso mogli obnoviti (med drugim kanalizacijske sisteme, čistilne naprave in podobno, zaradi česar je onesnaženost vode v nekaterih predelih Gaze desetkrat višja, kot Svetovna zdravstvena organizacija predvideva za pitno vodo). Posledice tokratne ofenzive bodo še hujše.
2. V knjigi opisujete družino, ki je v prejšnji ofenzivi na Gazo izgubila 29 sorodnikov. Ste v stiku s to družino, ali spremljate, kaj se dogaja z ljudmi, ki ste jih srečali ob zadnjem obisku v Gazi?
Sprašujete o družini Al Samuni, ki so jo izraelski vojaki načrtno skoraj celo pobili med operacijo Cast Lead. Tu seveda govorimo o razširjeni družini. Večkrat sem jo obiskal v Gazi, dve leti nazaj jim je končno uspelo s tujo pomočjo (primer pokola družine Al Samuni je bil namreč zelo znan v svetu) obnoviti nekaj hiš, ne vem, v kakšnem stanju so pa danes. Iz Gaze je prišel kratek posnetek hiše družine Al Masri iz kraja Bejt Hanun, v kateri sem stanoval. Vsega skupaj sem v njej preživel več kot dva meseca. Hiša je uničena, kot kaže, so jo zadele tankovske granate. Prejel sem tudi novico, da je bilo v enem samem napadu ubitih 15 članov iste družine Al Kafarna, takisto iz Bejt Hanuna. Med žrtvami so tudi otroci. To so bili ljudje, ki sem jih poznal, ljudje, s katerimi smo se dnevno srečevali in pozdravljali na ulici.
3. Bistvo genocida v Gazi naj bi bilo od tam spoditi vse muslimanske prebivalce. Če se to zgodi, kaj bo Izrael storil potem? Kaj za Izraelce sploh pomeni zmaga v tej 'vojni'?
Ni nobena skrivnost, da si Izrael želi iz ozemlja nekdanje Palestine pregnati vse palestinske prebivalce, bodisi muslimane bodisi kristjane. Izraelski politični in vojaški vrh o tem dkrito govorita že desetletja. Znana je izjava nekdanjega obrambnega ministra Mošeja Dajana, ki je leta 1967 svojim vojakom naročil, kaj morajo sporočiti Palestincem: "Še naprej boste živeli kot psi. Kdor hoče oditi, naj odide in videli bomo, kam nas bo pripeljal ta proces." In vidimo, kje je ta proces danes: Izrael gradi nove in nove naselbine na Zahodnem bregu, iz katerega preganja Palestince, ki dobesedno izgubljajo tla pod nogami, medtem ko se zdi, da želi Izrael v Gazi ustvariti tako nehumane razmere, da ljudem ne bo preostalo drugega kot da odidejo v begunstvo v Egipt ali katero drugo arabsko državo, kjer jih je že zdaj več milijonov. To je Izrael začel uveljavljati že pred mnogimi leti, ko je zajezil vse reke, ki so nekoč napajale večno žejno Gazo. To je ta izraelska zmaga, ki si jo želi. Trenutni zunanji minister Avigdor Lieberman idealni Izrael opisuje z besedo "Araberein", kar pomeni "brez Arabcev".
4. Več kot polovica žrtev te nikoli končane zgodbe, je otrok. Kdo te nedolžne žrtve sploh ščiti (od svetovnih združenj, Evrope, Unicef-a) in kaj v zvezi s tem dejansko naredijo?
Teh žrtev nihče ne ščiti oziroma jih v vojnih operacijah, kot je trenutna, nihče ne more zaščititi, kar dokazujejo tudi izraelski napadi na šole pod nadzorom Združenih narodov. Slovenija je po operaciji Cast Lead pod pokroviteljstvom tedanjega predsednika Danila Türka izvedla projekt rehabilitacije Gazinih otrok. V rehabilitacijski center Soča jih je bilo pripeljanih več skupin in to je bil hvalevreden projekt. Vendar tudi ta se je ukvarjal s posledicami vojnih grozot in ne z vzroki. Če bi mednarodna skupnost želela zaščititi te otroke iz Gaze, potem bi morala pritisniti na Izrael, naj resno jemlje mirovna pogajanja s Palestinci in Palestincem dovoli njihovo državo na njihovi zemlji. Dokler tega ne bo, ti otroci ne bodo imeli prihodnosti.
5. Kateri mediji po vaši oceni o spopadu med Izraelci in Hamasom najbolj objektivno poročajo?
Tu ne moremo govoriti o medijih, ker je to preširoko, ampak kvečjemu o določenih novinarjih, ki si upajo na glas povedati, kaj se dejansko dogaja v Gazi, namreč genocid, sestavljen iz različnih vojnih zločinov ter zločinov zoper človeštvo. Če sledimo mednarodnemu pravu in temu, kar izraelska vojska počne v Gazi, potem je ocena, da se tu že leta in leta dogaja tihi genocid povsem točna in objektivna.
6. Kakšna je vaša napoved stanja za Gazo v naslenjih dveh letih?
Nadaljevale se bodo tragične stvari, ki so opisane v moji knjigi, in še bo prihajalo do nasilja, kot smo ga te tedne spremljali oziroma ga spremljamo v medijih.
