Črta pod računom bi lahko zapisali ob izidu najine tretje skupne knjige, tokrat pod nazivom Atelje in umetniki, ki je tudi najobsežnejša: po uvodni Umetnik v ateljeju (DZS, Ljubljana, 1964) in naslednji Umetniki v ateljeju (Modrijan , Ljubljana, 2008 ) se sedaj v Ateljeju in umetniki predstavlja 99 novih imen; novih, kolikor gre dejansko kar za tretjino tistih, ki so kot mladi vstopili v javnost in se na tem mestu pridružili večinski srednji in še manj številni starejši generaciji, ki so iz objektivnih vzrokov izostali med svojimi vrstniki v prvih dveh knjigah.

Če povzamem, smo dobili skupaj vpogled v osebnosti in delovanje 244 slovenskih likovnih umetnikov; tistih, ki jim atelje še vedno pomeni osnovni delovni prostor, brez katerega navkljub razvoju in prodoru novih tehnologij v vizualno umetnost ne morejo eksistirati v svojem delovanju. Ali pač- kar nekaj jih namreč ugotavlja, da obstojijo tudi alternativni prostori, kjer lahko delujejo občasno in se v njih s svojimi nastopi tudi predstavijo.

Nagovor Tihomirja Pinterja, da ujame v svoj objektiv izbrane portretne situacije, pri čemer njegov objektiv ni bil nikoli na poziciji skrite kamere, temveč ustvarja možnosti za odkrit, neposreden vpogled v umetnika, ki se je otresel nelagodnosti fotografskega zasledovalca, se je z leti obogatil:odprl je nove razsežnosti , kot so prepoznavni plani oziroma plani spominjanja in tako imenovani pomenski plani, ki so tudi bogatega vsebinskega značaja.

Naj dodam, da je sodobni čas komuniciranje, oblikovanje pogovora, ki ga omogoča hitra elektronska tehnologija, vsebinsko obogatilo umetnikovo razmišljanje, odprlo njegovo izražanje v večkrat izjemno široke razsežnosti, ki niso izključno osebne, zgolj čustveno obarvane, temveč poglobljene, odprte v razčiščevanje teoretičnih izhodišč. Predvsem pa so pogovori oziroma odgovori bistveno bolj natančni, saj jih portretiranec-umetnik sam sproti preverja.

Brane Kovič v uvodni besedi h knjigi »Atelje in umetniki«:

“Obsežni portretni korpus Tihomirja Pinterja se z upodobitvami slovenskih likovnih umetnikov pretežno mlajše generacije nadaljuje v smeri, ki jo je avtor začrtal s prvo knjižno izdajo leta 1984, bolj ali manj zaokrožene cikle izbranih posnetkov pa večkrat predstavil na različnih razstavah po Sloveniji in drugod. Ta fotografova vztrajnost se je v izbranem tematskem okviru dopolnjevala še z drugimi portretnimi cikli, na primer, s predstavitvami književnikov in glasbenikov, toda zdi se, da so prav likovni ustvarjalci njegovi priljubljeni modeli, saj jim namenja že tretjo (druga je izšla pred tremi leti) objavo v knjižni obliki.

Fascinacija s pogledom ali, bolje rečeno, z vpogledom v ozadje nastajanja slik, skulptur in grafik, v ateljeje in like njihovih ustvarjalcev, je očitno izziv, ki vedno znova pritegne in vzbudi fotografovo radovednost, takorekoč njegovo poistovetenje z razponom obzorij vidnega. Pinterjeva fotografska »prodiranja« v intimo ateljejskega dogajanja, izza ločnice med tistim, kar je kot umetniška stvaritev dano v presojo javnosti, in tistim, kar naj bi bil umetnikov skrajno zasebni prostor za razmišljanje in ustvarjanje, se kažejo kot svojevrstno samospraševanje, iskanje imaginarnega avtoportreta skozi obraze drugih, skozi njihovo različnost in nepredvidljivost njihovih reakcij. (…)«

V knjigi so predstavljeni:

Igor Banfi, Nikolaj Beer, Rudolf Benetik, Ursula Berlot, Viktor Bernik, Rok Bogataj, Bojan Bensa, Beti Bricelj, Andrej Brumen Čop, Miran Cetin, Jasmina Cibic, Vesna Čadež, Ksenija Čerče, Robert Černelč, Ana Čigon, Bogdan Čobal, Zvonko Čoh, Polona Demšar, Dobrila Jurij, Boštjan Drinovec, Milan Erič, Mitja Ficko, Jelka Flis, Črtomir Frelih, Marko Glavač, Milan Golob, Bojan Gorenec, Samuel Grajfoner, Inkret Lovro, Gašper Jemec, Marco Juratovec, Boštjan Jurečič, Simon Kajtna, Azad Karim, Žiga Kariž, Ferenc Király, Janez Knez, Janez Mišo Knez, Aleksij Kobal, Jiri Kočica, Tomaž Kolarič, Damijan Kracina, Anja Kranjc, Gani Llalloshi, Robert Lozar, Polona Maher, Roman Makše, Jože Marinč, Ignac Meden, Marjeta Medved, Junoš Miklavc, Nataša Mirtič, Janko Orač, Andrej Pavlič, Tomaž Perko, Eva Petrič, Marjetica Potrč, Mark Požlep, Arjan Pregl, Primož Pugelj, Franc Purg, Ratimir Pušelja, Tobias Putrih, Mirko Rajnar, Anton Repnik, Nataša Ribič, Jasna Samarin, Brane Sever, Majda Skrinar, Ana Sluga, Katja Smerdu, Vlado Stjepić, Natalija Šeruga, Viktor Šest, Tanja Špenko, Marija Štih-Ejti, Miha Štrukelj, Simona Šuc, Maruša Šuštar, Nataša Tajnik Stupar, Katarina Toman Kracina, Urša Toman, Petra Varl, Urša Vidic, Alenka Vidrgar, Andraž Matej Vogrinčič, Karl Vouk, Melita Vovk, Franc Vozelj, Sašo Vrabič, Tomo Vran, Marij Vrenko, Leon Zakrajšek, Boris Zaplatil, Nina Zelenko, Dušan Zidar, Mojca Zlokarnik, Nika Zupančič, Živa Žitnik.

Povezave
- Tihomir Pinter, fotograf, ki portretira slovenske umetnike (DELO)