Knjiga “Računalniška omrežja z internetnimi storitvami” je posodobitev starejše izdaje in se navezuje na aktualni naslov »Računalništvo v oblaku, teorija distribuiranih sistemov«. Vsebine so prilagojene dejstvu, da je TCP/IP sklad osnova vsemu kar se danes dogaja na področju računalniških omrežij, pa če nam je to všeč ali ne. Prvo knjigo s podobno vsebino “»Računalniška omrežja s storitvami”« smo izdali leta 1994. To je bila prva izdaja v slovenščini in ker od tedaj ni bilo novega naslova na podobno temo se nam zdi, da je knjiga potrebna tudi iz tega razloga.
Posamezna poglavja knjige zahtevajo za popolno razumevanje vsebine različno predznanje. Prizadeval sem si vsaj na kratko opredeliti tudi osnove teh pojmov, ki so nujni za razumevanje predstavljenih vsebin. Namenjena je širšemu krogu bralcev, zato je vsebina zasnovana tako, da je mogoče prebirati tudi le posamezna poglavja. Študenti računalništva in nekaterih drugih smeri so obsojeni na celotno vsebino, globina obravnave pa je odvisna od ciljev pedagoškega procesa na posamezni fakulteti.
Iz recenzije:
“Pričujoče delo pomeni osvežitev in posodobitev njegove
prve uspešnice, s katero je oral ledino na področju računalniških omrežij in
storitev v našem okolju.
V knjigi najdemo razlage temeljnih principov sodobnih komunikacijskih
sistemov: večplastna arhitektura, klasifikacija storitev, potrjevanje
in podobno.
Pojasnjene so izbrane informacijske storitve in protokoli, ki ležijo pod njimi.
Avtor se ob tem izogne podrobnostim, ki so vezane na konkretno različico
protokola, in se osredotoči na univerzalno veljavne principe, kar daje zapisanemu
daljši rok trajanja. Avtor razlaga transportne in omrežne storitve,
omrežno varnost in kriptografijo, bralca nato seznani s povezavnimi protokoli
ter prenosnimi tehnologijami in fizičnimi sistemi. Izpostaviti velja tudi
teoretično podprt opis omrežnega usmerjanja in načrtovanja omrežij, ki se
ga podobna literatura pogosto izogiba.
Knjiga uporablja preprost in razumljiv jezik, ki ga bodo večinoma lahko razumeli
tudi bralci brez tehničnega ozadja. Način pisanja je dinamičen, neposreden
in humoren, saj dr. Vidmar vpleta tudi svoja osebna razmišljanja
in nekoliko provokativna stališča.
Zato vas knjiga ne bo pustila hladnih, tudi če se ne strinjate povsem z avtorjevim
pogledom na življenje, svet, Facebook in še posebej na računalniške
komunikacije.
” – Dr. Mojca Ciglarič
Vodja Laboratorija za računalniške komunikacije
Rodil se je 9.2.1952 v Ljubljani, osnovno šolanje in gimnazijo je končal
v Kranju, študij pa na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je diplomiral
leta 1975. Kot mladi raziskovalec se je leta 1976 zaposlil na Fakulteti
za elektrotehniko v Ljubljani - v Laboratoriju za računalniške strukture in
sisteme ter magistriral 1978. Leta 1987 je doktoriral s področja računalniških
znanosti, 1989 pa je bil prvič izvoljen v docenta na Fakulteti za elektrotehniko
in računalništvo v Ljubljani.
V letih 1989 in 1990 je bil na »sobotnem letu« (sabbatical) v Amsterdamu,
zaposlen v agenciji Evropske skupnosti RARE (Reseaux Associes pour la
Recherche Europeenne), kjer je sodeloval je na projektu COSINE – International
X25 Infrastructure. Zasnoval je in izvedel sistem za nadzor in upravljanje
omrežja IXI, ki je bilo prva inačica evropskega akademskega omrežja
(danes GEANT - European Educational Super-Network). Razvita programska
oprema se je uporabljala v 24 državah, ki so takrat sodelovale v projektu.
Leta 1990 je ustanovil in bil predstojnik Laboratorija za računalniške komunikacije,
ki je postal eden od vodilnih mest, kjer so se načrtovala omrežja
v Sloveniji. V 1991 je začel predavati predmete s področja računalniških
komunikacij in nekatere informacijsko obarvane predmete, ki so povezani
z razprševanjem in porazdeljenostjo računalniških virov in sistemov.
V okviru laboratorija je bil mentor številnim diplomam, magistrskim nalogam
ter petim doktorskim disertacijam. V okviru tretjinske obremenitve je
od leta 1993 do leta 1996 vodil RCU (Računski Center Univerze v Ljubljani),
z glavnim motivom vzpostavitve univerzitetnega računalniškega omrežja
METULJ, katerega načtrovanje in izvedbo je vodil. Omrežje je bilo predano
uporabi leta 1996, ob 75. obletnici Univerze v Ljubljani.
V obdobju od 2003 do 2008 je bil v okviru tretjinske obremenitve svetovalec
ISUL (Informacijske Službe Univerze v Ljubljani). Glavni cilj tega sodelovanja
je bila prenova METULJ-a (univerzitetno omrežje), ki je bil nadgrajen
iz kapacitete 100M na 10G, dodana pa mu je bila infrastruktura, ki lahko
podpira moderne informacijske storitve. Leta 2004 je bil izvoljen v naziv izrednega
profesorja s področja računalništva na Univerzi v Zagrebu in v letih
2005 in 2006 gostoval kot predavatelj na »Fakulteti za elektrotehniko, strojništvo
i brodogradnju« v Splitu.
V tem času se je že spogledoval z življenjem na Hvaru, kar je v polnem obsegu
uresničil ob upokojitvi januarja 2011. Nekateri študentje dr. Vidmarja se
spominjajo tudi njegovega kriptičnega nasveta - naj ne zanemarjajo pasijanse.
Tako ni naključje, da so karte za pasijanso tudi na ovitku te knjige. Nasvet
– uganka o pasijansi pa bo morda razrešena v prihodnji knjigi dr. Vidmarja.
Info
Založba:Založba Pasadena Jezik: slovenski jezik Vezava: trda Strani: 350 Mere: 165 x 235 mm Izid: junij 2013 ISBN: 9789616661256 ISBN-13: 9789616661256