NE SPREGLEJTE:

Arne Hodalič

SEMINAR: Digitalna fotografija

5 urna delavnica s fotografom doc. Arnejem Hodaličem

Spremna beseda

Arne Hodalič, doc. za fotografijo na VIST-u in gostujoči predavatelj na FDV-ju (foto: Borut Peterlin)

Prav nihče ne dvomi več, da je digitalna fotografija že popolnoma povozila analogno in danes se za fotografiranje na film odločajo le redki navdušenci, ki na svojih fotografijah želijo pričarati res kaj posebnega, po malem že eksotičnega. Taka je pač resnica, ki jo nedvomno potrjuje tudi to, da so žolčne forumske debate na to temo že zdavnaj izginile z internetnih strani. Postale so brezpredmetne, saj je digitalna fotografija napredovala z velikimi in predvsem hitrimi koraki: ne pozabimo, od uvedbe prvih profesionalnih fotoaparatov je poteklo šele slabih 10 let! Pa vendar dovolj, da je digitalizacija prepričala tudi največje dvomljivce, z mano vred. In novi časi zahtevajo nove pristope … Tudi pedagoške! Zato je Digitalna fotografija avtorja Scotta Kelbya tisti pravi priročnik, ki brez vsakega dvoma spada v to relativno novo in vznemirljivo dobo, ki ji brez pretiravanja lahko rečemo kar digitalna.

Tistega daljnega leta 1990, ko je na svet privekal prvi Photoshop 1.0 je bil Scott Kelby star že 30 let. Kljub temu, da je danes eden vodilnih strokovnjakov za uporabo tega »programa vseh programov«, je bil očitno ravno dovolj star, da je svojo fotografsko učno dobo preživel izključno s filmom v klasičnem fotoaparatu in prepričan sem, da je prav to tista kvaliteta, ki ga izdvaja iz množice fotografov. Ni se namreč omejil le na tehnično plat digitalne »zgodbe«, pač pa je povsem pravilno pristopil k ideji, katere pristaš sem tudi sam: ni važen medij, pač pa končni izdelek, se pravi fotografija. Tu pa se principi in zakonitosti ne razlikujejo ne glede na uporabljeno tehniko. Dobra fotografija je in vedno bo pač dobra fotografija … Zato je večino nasvetov v tej knjigi posvečenih svetlobi, osnovnim estetskim pristopom in pa splošnim zahtevam za tehnično kakovostno fotografijo. Prav nobene razlike ni, če je posneta na digitalni ali analogni način! Seveda pa v knjigi ni nobenega dvoma, da beseda teče le o digitalni tehniki, ki je velikokrat zelo podrobno razložena, predvsem v drugem delu. Vse tehnične rešitve in pristopi so prilagojeni izključno digitalnim fotoaparatom, kjer so rezultati vidni takoj in jim seveda zato lahko takoj sledijo tudi popravki. Učna doba se je skrajšala in časi tistega dolgega »vajeniškega« obdobja, ko so včasih amaterji med poletnimi počitnicami prebrali priročnik, potem pa pol filma poslikali med zimo, drugo polovico pa spet med naslednjimi poletnimi počitnicami (in seveda vmes že zdavnaj popolnoma pozabili kako in na kakšen način), so na srečo že zdavnaj za nami.

Še posebno dragoceni so drobni nasveti in triki za vse sklope fotografiranj, ki se jih profesionalni fotografi tako radi poslužujemo in za njih nikoli ni časa ali priložnosti, da bi jih posredovali še komu drugemu. Kljub kar nekaj zahtevnim podrobnostim, pa knjiga ostaja relativno lahkotno branje, ki ni oteženo s preobilico tehnike ali nepotrebnih razlag.

Lahko rečem, da sem ob branju Digitalne fotografije zelo velikokrat pomislil: »Ej, to je pa točno tisto, kar skušam svojim študentom ali tečajnikom povedati in razložiti tudi sam!« Mislim, da je to dovolj velik razlog, da mi je priročnik všeč in da ga (razen v nekaterih stilskih drobnarijah) ne bi prav nič spremenil!