Knjiga vam razloži vse, kar morate vedeti o tem, kako nas ribajo veliki in dobrohotni. Med drugim razkriva, kako je »predesednik« Bush ukradel volitve s skromno pomočjo svojega brata, bratranca, pivskih kolegov svojega očka, volilne goljufije in zdresiranih sodnikov, kako bogati ostajajo bogati, medtem ko moramo ostali živeti v primežu ekonomskega strahu, in kako so se politiki skurbali z velikimi družbami. Spotoma pa nam postreže še z neverjetnimi podrobnostmi o tem, kako zabit je v resnici Bush, s prepričljivim zagovorom stališča, da so moški zastarela vrsta, in s čudovitim novim predlogom za rabo znakov »Samo za belce«!

Silno zabavno obvezno branje za vsakogar, ki bi rad vedel, kako se odvija goljufija in kako se »njim« vedno posreči, da jo odnesejo nekaznovani. NEUMNI BELI MOŽJE so na voljo v necenzurirani obliki samo zato, ker je javnost prvotne založnike prisilila, naj izdajo knjigo, za katero so se bali, da se bodo opekli z njo. Čas je, da izveste, zakaj. Tako prekleto smešna je, da vas bo spravila v jok.

KAJ PRAVIJO O KNJIGI?

Kolikokrat smo po 11. septembru slišali za izjemno visok delež podpore ameriškemu predsedniku Georgeu W. Bushu – voditelju svobodnega sveta in vrhovnemu križarju proti zlu? Vedno znova nam dopovedujejo, da ameriško ljudstvo stoji enotno za svojim predsednikom in njegovo sveto vojno proti terorizmu. Res? A kako potem pojasniš tale paradoks: prav zdaj je ena izmed najbolj priljubljenih knjig v Ameriki Stupid White Men – and Other Sorry Excuses to the State of the Nation, Neumni beli ljudje – in drugi piškavi izgovori k stanju nacije Michaela Moora. Knjiga je neusmiljena obsodba nelegitimne Bushove administracije in doneč poziv k spremembi gnilega ameriškega političnega sistema. In prodaja se za med. V nekaj dneh po izidu 19. februarja 2002 se je knjiga Neumni beli ljudje povzpela na prvo mesto kombinirane lestvice prodajnih uspešnic na Amazon.com. V začetku marca je debitirala na seznamu uspešnic New York Timesa s tretjim mestom, 23. marca je dosegla prvo mesto in na njem ostala naslednje štiri tedne. Številka ena je bila tudi v Kanadi, pred nedavnim se je povzpela na prvo mesto v Veliki Britaniji in na Irskem. To je čudno, kajti uspeh Neumnih belih ljudi odločno ruši podobo ultradomoljubne, nekritično lojalne Amerike, ki jo Bushovi ljudje tako ljubeče in tako pogosto kažejo.
Povzeto po članku Jean McCollister v Sobotni prilogi Dela.

»Histerično smešno. Bolj ko se Moore razjezi, bolj duhovit je. Senzacionalno.«
San Francisco Chronicle

»Zajedljivo, vratolomno, neposredno ... Pristen populist je; pamfletist za enaindvajseto stoletje.«
Observer

»Krasno, neznansko smešno, razposajeno, fantastično branje.«
Newsnight Review

»Divje zabavno.«
Irish Times