Založba Pasadena

Razprodano

Klubska cena: 37,18 EUR

Redna cena: 41,31 EUR

Prihranek: 4,13 EUR, 10%

Boštjan Makarovič, Goran Klemenčič, Tomaž Klobučar, dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., David Pahor

Internet in pravo

Internet vsekakor predstavlja svojevrstni izziv za niz obstoječih pravnih konceptov. Da bi slednje uspešno priredil novemu mediju, se mora pravnik osredotočiti na najbolj značilne lastnosti komunikacije po internetu in posameznih tehnologij.

Prva izmed njih je gotovo visoka stopnja anonimnosti v novem okolju. Udeleženci internetne komunikacije pogosto nastopajo pod psevdonimom. Internetni kupec, denimo, ne vidi ne internetnega trgovca, ne njegove trgovine, niti nikogar od njegovih ljudi. Zanaša se na podatke, ki so objavljeni na spletni strani, ki jo gosti strežnik na drugem koncu sveta, ter upa, da so podatki o njegovi kreditni kartici pristali v varnih rokah in da bo v razumnem času prejel naročeno blago. V zvezi s tem se zastavljajo najrazličnejša pravna vprašanja:

  • Kdo so stranke pogodbe?
  • Ali obstajajo pravno urejeni mehanizmi za ugotavljanje identitete nasprotne stranke, npr. elektronski podpis?
  • Kakšno je pravno varstvo zoper zlorabo podatkov o plačilni kartici?
Druga značilnost poslovanja po internetu je visoka stopnja avtomatizacije transakcij. Ponovimo primer sklenitve običajne potrošniške prodajne pogodbe po internetu: odločitev za spletnega trgovca bo najverjetneje sprejel računalniški program, njegov »elektronski zastopnik«.
  • Je pogodba veljavno sklenjena?
  • Kaj se v takem primeru zgodi z napakami volje?
Hkrati so za komunikacijo po internetu značilni tudi novi akterji, ki jih najpogosteje lahko označimo kot različne ponudnike internetnih storitev (ISP), ki opravljajo določeno vlogo pri posredovanju podatkov uporabnikom. Tej vlogi pogosto ni možno najti ustreznega ekvivalenta pri starejših oblikah komunikacije. ISP-ji gostijo spletišča uporabnikov, na poti shranjujejo in pošiljajo naprej informacijske paketke, s pošiljatelji katerih nimajo nikakršne pogodbene ali drugačne vezi, ter, še več, zaradi potreb učinkovitosti prenosa začasno shranjujejo celotne spletne strani takih oseb (caching).
  • Kakšen je pravni položaj ISP-jev?
  • Kakšne so v skladu s tem njihove pravice in obveznosti?
Tretja pravno relevantna značilnost interneta je nova oblika, v kateri potekajo komunikacije. Tu imamo v mislih predvsem digitalizacijo in, pogojno rečeno, »dematerializacijo« informacij, njihovo prevedenost v komunikacijske protokole ter dostopnost v obliki spletnih strani.
  • Kako pravo varuje tovrstne komunikacije in informacije (intelektualna lastnina, osebni podatki, svoboda izražanja)?
  • Katere oblike posredovanja informacij utegnejo biti pravno sporne (vzpostavitev spletne povezave oziroma hyperlink, vključitev informacije na spletno stran, ponujanje informacije »na zahtevo«)?
Četrta in verjetno najbolj opevana lastnost interneta je njegova brezmejna narava. Dejanje, storjeno v internetu, denimo, objava spletne strani, ima namreč lahko kaj hitro posledice kjer koli na zemeljski obli. Lahko privede do številnih nepričakovanih pravnih posledic zaradi najrazličnejših razlogov:
  • različnega pojmovanja svobode izražanja v posameznih državah,
  • različnih režimov glede oglaševanja in trgovanja, vključno z varstvom potrošnikov,
  • številnih med seboj neodvisnih nadzornih režimov glede opravljanja finančnih storitev ali teritorialnosti pravic intelektualne lastnine.

O avtorjih

Boštjan Makarovič

Boštjan Makarovič je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in magistriral na Univerzi v Londonu s področja prava telekomunikacij in interneta. Je avtor več strokovnih člankov in soavtor knjige Ustavno kazensko procesno pravo. Dodatno se je izobraževal na univerzi v Greifswaldu v Nemčiji in sodeloval pri več domačih in mednarodnih projektih s področja mednarodnega gospodarskega prava, kazenskega prava in prava človekovih pravic. Trenutno je zaposlen na Telekomu Slovenije.

Goran Klemenčič

Goran Klemenčič je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani; podiplomski študij je nadaljeval na Harvard Law School, kjer je l.1997 magistriral. Pripravlja doktorat na Irskem inštitutu za človekove pravice v Galwayu. Trenutno je zaposlen na Svetu Evrope v Strasbourgu, kjer se ukvarja s svetovanjem državam jugovzhodne Evrope na področjih kazenskega pravosodja in zakonodaje, reforme policije in boja zoper korupcijo. Pred tem je več let delal na Ministrstvu za notranje zadeve, nazadnje v Uradu za usmerjanje in nadzor policije. Je habilitiran višji predavatelj na Visoki policijsko-varnostni šoli v Ljubljani, kjer predava kazensko pravo; predaval je tudi na Pravni Fakulteti v Ljubljani. V Sloveniji je sodeloval pri vrsti zakonodajnih projektov na področju kazenske in policijske zakonodaje in je avtor oz. soavtor več knjig in strokovnih člankov. Je član različnih projektnih skupin Sveta Evrope, Združenih narodov in mednarodnih nevladnih organizacij na področjih mednarodnega kazenskega prava, policije in človekovih pravic ter prava novih tehnologij.

Tomaž Klobučar

Tomaž Klobučar je doktoriral na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani iz varnosti računalniških omrežij. Zaposlen je na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, kjer se ukvarja z varnostjo v računalniških omrežjih in varnim elektronskim poslovanjem, zadnje čase pa še posebej z raziskovanjem infrastukture javnih ključev in elektronskih podpisov.

dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M.

Maja Bogataj Jančič je diplomantka Pravne fakultete v Ljubljani (1996). Magistrirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani (1999, ekonomija), Harvard Law School (2000, pravo) in Facoltá di Giurisprudenza di Torino (2005, intelektualna lastnina). Doktorirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani (2006, avtorsko pravo). Med študijem v tujini je prejela štipendije Banke Slovenije in štipendijo Ron Brown ameriške vlade. Leta 2000 je prejela nagrado mlada pravnica leta Društva pravnikov Slovenije. Je avtorica številnih člankov s področja intelektualne lastnine in soavtorica več knjig s področja interneta in prava intelektualne lastnine.

Njeno raziskovalno in akademsko delo je osredotočeno na intelektualno lastnino, zlasti avtorsko pravo. Sodeluje pri številnih mednarodnih projektih. Je razsodnica v postopkih za alternativno reševanje domenskih sporov za domenski prostor .si. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je v šolskem letu 2001/2002 in 2002/2003 vodila seminarje internet in pravo. Vodila je projekt Creative Commons Slovenija, za katerega je zdaj svetovalka vodji za pravna vprašanja. Je ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino.

David Pahor

David Pahor je diplomiral iz fizike. Z računalništvom se ukvarja še od takrat, ko je bilo treba programe vluknjavati v kartice. Kot glavni svetovalec za strokovno izrazje je sodeloval pri slovenjenju Microsoftovih programov. Leta 1996 je napisal prvo slovensko avtorsko knjigo o internetu (Z miško po internetu) in vrsto let sodeloval z računalniško revijo Monitor, z Založbo Pasadena pa nazadnje kot soavtor knjige Internet in pravo ter urednik in glavni avtor Leksikona računalništva in informatike. Za Delovo prilogo o informacijski tehnologiji redno piše mnenjske prispevke, drugače pa je vodja programerjev za Lotus Domino pri podjetju Arctur.

Info

Zbirka: Pravne knjige
Založba: Založba Pasadena
Jezik: slovenski jezik
Vezava: trda
Strani: 236
Mere: 168 x 210 mm
Izid: december 2001
ISBN: 9616361147
ISBN-13: 9789616361149
COBIB-ID: 115432192
UDK: 659.23:004(497.4)(094.5.072)

Ocena

Povprečna ocena: ★★★★★ število ocenjevalcev: 1

Sanja Kovačič★★★★★ Knjiga se mi zdi zelo zanimiva in priročna, ki te pritegne že z svojim naslovom.

Moja ocena

Priporočite prijatelju

Ocenite: Internet in pravo

Če ste že vpisani med kupce v spletni knjigarni, je dovolj, da vnesete le svoj e-naslov.

Ocena:

Z oddajo ocene dovoljujete Založbi Pasadena, d.o.o., da jo po svoji presoji objavi na spletnih straneh oziroma v reklamnem ali drugem tiskanem gradivu.

Priporočite: Internet in pravo

Oglejte si tudi

Kontakt