Rodil se je 9.2.1952 v Ljubljani, osnovno šolanje in gimnazijo je končal v Kranju, študij pa na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1975. Kot mladi raziskovalec se je leta 1976 zaposlil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani - v Laboratoriju za računalniške strukture in sisteme ter magistriral 1978. Leta 1987 je doktoriral s področja računalniških znanosti, 1989 pa je bil prvič izvoljen v docenta na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani.

V letih 1989 in 1990 je bil na »sobotnem letu« (sabbatical) v Amsterdamu, zaposlen v agenciji Evropske skupnosti RARE (Reseaux Associes pour la Recherche Europeenne), kjer je sodeloval je na projektu COSINE – International X25 Infrastructure. Zasnoval je in izvedel sistem za nadzor in upravljanje omrežja IXI, ki je bilo prva inačica evropskega akademskega omrežja (danes GEANT - European Educational Super-Network). Razvita programska oprema se je uporabljala v 24 državah, ki so takrat sodelovale v projektu.

Leta 1990 je ustanovil in bil predstojnik Laboratorija za računalniške komunikacije, ki je postal eden od vodilnih mest, kjer so se načrtovala omrežja v Sloveniji. V 1991 je začel predavati predmete s področja računalniških komunikacij in nekatere informacijsko obarvane predmete, ki so povezani z razprševanjem in porazdeljenostjo računalniških virov in sistemov. V okviru laboratorija je bil mentor številnim diplomam, magistrskim nalogam ter petim doktorskim disertacijam. V okviru tretjinske obremenitve je od leta 1993 do leta 1996 vodil RCU (Računski Center Univerze v Ljubljani), z glavnim motivom vzpostavitve univerzitetnega računalniškega omrežja METULJ, katerega načtrovanje in izvedbo je vodil. Omrežje je bilo predano uporabi leta 1996, ob 75. obletnici Univerze v Ljubljani.

V obdobju od 2003 do 2008 je bil v okviru tretjinske obremenitve svetovalec ISUL (Informacijske Službe Univerze v Ljubljani). Glavni cilj tega sodelovanja je bila prenova METULJ-a (univerzitetno omrežje), ki je bil nadgrajen iz kapacitete 100M na 10G, dodana pa mu je bila infrastruktura, ki lahko podpira moderne informacijske storitve. Leta 2004 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja s področja računalništva na Univerzi v Zagrebu in v letih 2005 in 2006 gostoval kot predavatelj na »Fakulteti za elektrotehniko, strojništvo i brodogradnju« v Splitu.

V tem času se je že spogledoval z življenjem na Hvaru, kar je v polnem obsegu uresničil ob upokojitvi januarja 2011. Nekateri študentje dr. Vidmarja se spominjajo tudi njegovega kriptičnega nasveta - naj ne zanemarjajo pasijanse. Tako ni naključje, da so karte za pasijanso tudi na ovitku te knjige. Nasvet – uganka o pasijansi pa bo morda razrešena v prihodnji knjigi dr. Vidmarja.